Župnija sv. Tomaža Novaki

Pod Župnijo Novaki spada naselje, ki obsega vasi Dolenji Novaki, in Gorenji Novaki, leži na severovzhodnem delu Cerkljanske, na zahodnem delu Slovenije. Po družbeni ureditvi je krajevna skupnost Novaki, ki spada pod občino Cerkno. Naselje se razprostira od Loga, ki je 3,5 Km odaljen od Cerknega pa po vseh pobočjih hribov, ki presegajo nadmosko višino preko 1200 m, ki obdajajo zadnji del doline Cerknice severovzhodno od Cerknega. Najnižja lega je pred Logom na nadmorski višini 430 m, najvišja pa na Kopi na zahodnem delu Cimprovke na nadmorski višini 1360 m, ki je tudi naj zahodni del Novakov. Po obsegu in površini precej velika (nekaj več kot 1500 ha). Hiše so raztresene po dolini in pobočjih hribov. Le nižje v dolini in pri cerkvi so bolj skupaj. Tako je do nekaterih hiš tudi pol ure peš hoda. Danes je možen dostop z avtomobilom skoraj do vsake hiše. Začetki naseljevanja teh krajev segajo tja v 13. stoletje. Že leta 1290 je 8 kmetov dajalo dajatve škofjeloški škofiji. Loški urbar navaja 8 kmetov v gorah oglejskega patriarha. Zgodovinar Simon Rutar omenja v Zgodovini Tolminskega, da je aprila 1348 te kraje zajela kuga in pomorila večino prebivalcev. Po tej epidemiji so začeli te kraje poseljevati novi priseljenci., zaradi tega naj bi to naselje dobilo ime Novaki prej imenovano "Noathi", kar naj bi pomenilo novi naseljenci. Obstaja tudi razlaga, da so preživeli vaščani novim priseljencem rekli novi vaščani ali krajše Novačani. Kmetija "Pod njivčem" je že leta 1377 omenjena v Tolminskem urbarju. Najprej so se naseljevali po dolini, kasneje pa vse višje v hribih. Zato so nastali naselji Dolenji Novaki, ki so bili najprej naseljeni in Gorenji Novaki. Večji kmetje so imeli večje hiše, ki so bile v celoti zidane iz kamenja. Mali kmetje in bajtarji pa so imeli male hiše, ki pa so bile največkrat lesene. Prednji del je bil zgrajen iz lesenih brun. Zadnji del, kjer je bila črna kuhinja in hrami za spravljanje pridelkov, pa so bili zidani iz kamenja. Hiše ki so bile v bregovih, so bile z zadnjim zidanim delom v zemlji, prislonjene v breg. Tla so bila v začetku kar zemlja, posebno pri bajtarjih, kasneje pa lesen pod. Dnevni prostor - hiša je bil pri lesenih hišah obdan z lesenimi deskami. Vse hiše pa so bile včasih krite z slamo. Glavni notranji prostor je bila hiša, kjer je bila v kotu velika javorjeva miza kjer si jedli. V odzadju pa je bil boghkov kot. Hiša je bila tudi delovni prostor, saj je bil v nji "weschtrounk" to je mizarska delovna miza, kjer so si izdelovali in popravljali orodja za kmečka deda. Ker so hiše raztresene se naselji ne ločita in zgledata kot eno samo naselje. Iz starega vojaškega zemljevida je mogoče videti, da sta poleg Dolenji in Gorenji Novaki že leta 1765 obstajala tudi zaselka Pri cesti in Leše, ki sta jih povezovale pomembne vojaške poti. Tudi na novemu zemljevidu je še vedno označen zaselek Pri cesti. Nekoč so se ljudje po večini ukvarjali s kmetijstvom, to je poljedeljstvom in živinorejo. Bilo je tudi precej obrtnikov in rokodelcev kot so kovači (16 kovačij), mlinarji (25 mlinov), žage za razrez hlodovine (4 žage, izdelovalci suhe robe itd..... Bilo je tudi veliko gostiln (15 gostiln, gostilna pri Mežnarju naj bi delovala že sredi 17. stoletja pa tja do 1913 leta. ta je bila menda ena najstarejših gostiln v Novakih. V Logu pa so pred 100 leti zgradili novo hišo za gostilnske potrebe v modernejšem slogu). Število vseh teh obrtniov, rokodelcev in gostiln se je s časom spreminjalo. Nekaj se je opustilo, nekaj je bilo na novo. Po drugi svetovni vojni se je vse začelo opuščati, po letu 1960 pa se je večino domače obrti opustilo, ker so prebivalci začeli hoditi v službe. Največ jih je zaposlenih v tovatni ETA v Cerknem. Nekaj zaposlitve je nudila tovarna masivnega pohištva Celes v Cerknem, ki pa je žal šla v stečaj. Nekaj prebivalcev pa hodi v službo v Idrijo ali Železnike.

Prebivalci so po večini pripadniki katoliške vere. Poleg cerkve je v župniji tudi župnišče. Pred drugo sv. vojno je župnišče imelo tudi hlev. Imeli so eno kravo. Med Nemškim bombardiranjem leta 1943 je pogorelo župnišče in hlev. Bombe so padle tudi na cerkev in zvonik. Cerkev in invertar v nji je bil precej poškodovan in uničen. Zgorela je kupola na zvoniku in zvonik, veliki zvon je padel iz zvonika. Goreče deske ki jih je ob eksploziji bombe vrglo na spodaj ležečo hišo v Klancu, ki je bila s slamo krita in je pogorela. Pogorela je tudi nekoliko nižje ležeča domačija pr Mežnarju. Po vojni ti dve domačiji niso več obnovili, ker so se lastnki izselili. Imamo tudi osnovno šolo. Zgrajena je bila leta 1912. Nekdaj je bila cela osemletka sedaj so ostali smo še štirje razredi, saj otrok je vse manj. Že pod Italijo pred drugo svetovno vojno leta 1928 so italijanski vojaki (11. brigada) zgradili cesto iz Cerknega v Novake. Leta 1973 je podjetje Primorje iz Ajdovščine asfaltiralo to cesto od Cerknega do cerkve v Novakih. Ko pa se je na Črnem vrhu razvilo smučišče, so cesto razširili, da je široka okrog 6 metrov in ponovno asfaltirali do parkirišča počivalo. Zgrajena je tudi cesta čez Tuškov grič, do davške ceste, ki je tudi asfaltirana..To je sedaj glavna povezava med cerkljansko in selško dolino. V zadnjem času pa je bila zgrajena še ena cesta, ki je tudi asfaltirana, ki pa povezuje poljansko dolino s parkirnim prostorom Počivalo, ter preko prej omenjene ceste tudi selško dolino. V župniji je že dolga leta aktivno prostovoljno gasilsko društvo. Že po vojni so imeli ročno brizgalno. Zgradili so tudi gasilski dom. V preteklem času je bila v Novakih zelo dejavno kulturno umetniško društvo France Prešeren. Uprizarjali so razne igre na odru v stavbi pri gostilni "pr Franc". Deloval je tudi pevski zbor France prešeren, ki je sodeloval na veliko prireditvah. Tudi srečanja pevskih zborov v Šentvidu pri Stični se je udeleževal. Danes ni več zanimanja ta te kulturno umetniške dejavnosti. Saj je televizija vse obrnila na glavo. Pa tudi služba in s tem pomanjkanje časa Tato je tudi za pritrkavanje vse manj zanimanja. Saj je bilo to v Novakih pred drugo svetovno vojno, ko so bili še trije (po usnem izročiku štirje) zvonovi kar delavno. Da po drugi sv. vojni ni bilo več toliko zanimanja za pritrkavanje je bilo krivo,tudi to, ker sta bila v zvoniku ostala le dva zvonova. Sedaj so v zvoniku štirje zvonovi, vendar je danes mlade teško pripraviti, da bi še pritrkavali. Namesto kulturno umetniške dejavnosti je zaživelo turistično društvo. Uredili so table za kažipote in označevanje zaselkov, počivališča s streho na avtobusnih postajaloščih in oglasne deske. V župniji je tudi veliko znamenj in obeležij, ki spominjajo na razne pomembne dogodke. Vsako leto se na parkirišču za smučišče na Počivalu priredi srečanje pod Črnim vrhom. Prireditev je kar dobro obiskana. Na njej se prikaže tudi nekaj starih običajev. V sklop turističnega društva spada še zimski nočni pohod na Črni vrh, kar pa je ob lepem vremenu in polni luni pravi užitek. Kot je že omenjeno, je na Črnem vrhu nad Novki zgrajeno moderno smučišče "Smučarki center Cerkno". Smučišče je eno iz med najboljših v Sloveniji. Tudi izletništvo in planinstvo je bilo že zgodaj aktovno. Že davnega leta 1904 je planinsko društvo iz Cerknega v soteski Pasice na skali nad slapom napravilo napis S. P. D. kar pomeni Slovensko Planinsko Društvo. Danes mnogi mislijo, da tisti napis pomeni kratico za kako politično stranko, kar pa ni res. Saj je takrat pod AustroOgerko obstajala samo cesarska kraljevina. Leta 1907 pa je planinsko društvo Cerkno odprlo planinsko pot v Pasice. Saj so bile takrat Pasice priljubljena izletniška točka. Ravno zaradi te planinske poti je bila leta 1906 v Logu odprta gostilna. Ko je po razpadu AustroOgerske naše kraje okupirala Italija, so prepovedali vse take izlete in tako je soteska Pasice počasi šla v pozabo. Niso pa najo pozabili okoliški kmetje. pod Italijo so v soteski kuhali žganje, ker je bila žganjekuha prepovedana, soteska pa skrit kraj ravno pravi za to. Na pobudo dr. Viktorja Volčjaka so okoliški kmerje zaupali sotesko Pasice bolničarjem in zdravnikom, ki so med drugo svetovno vojno zgradili v nji bolnišnico Franja. Ime je dobila po zdravnici Franji Bojc - Bidovec. Prvo barako so slovesno odprli 23. decembra 1943. Zgrajenih je bilo 12 barak. Imeli so tudi rendgen, ki je bil za tekrat redek daleč na okoli. Bolnišnica je zaradi požrtvovalnosti osebja, partizanov in domačinov delovala vse do osvoboditve maja 1945. Danes je bolnica Franja kulturni spomenik svetovnega pomena, ki ga upravlja Mestni muzej Idrija. V torek 18. sebtembra popoldan je poplava hudo poškodovala bolnišnico Franja. Celi sta ostali le dve baraki. Zaradi vsestranskega interesa in ker spada v seznam europske kulturne dediščine se je bolnišnico obnovilo, vendar je precej invertarja manjkalo, ker ga je voda odnesla. Obnova je trajala dve leti. Napravilo se je tudi protipoplavne zaščite v zaledju. Izdelalo in poiskalo kolikor se je dalo manjkajoč inventar.Poleg tega je na Črnem vrhu v italjanski vojaški kasarni še planinski in lovski dom. Planinsko zavetišče je tudi na Robidenskem brdu, tik ob razvodju Črnega in Jadranskega morja ter Gorenjske in Primorske.

Župnijo sv. Tomaža Novaki, ki je bila prej duhovnija, so jo najprej upravljali kurati in vikarji iz Cerknega. Vse župnije in duhovnije pa so so takrat bile pod upravo kapitelja v Tolminu, ta pa pod upravo škofije v Vidmu (Udine) in kasnej pod nadškofijo v Gorici. V vizitaciji iz leta 1584 je bila omenjena tudi cerkev sv. Duha v Logu, ki pa v vizitaciji iz leta 1640 ni bila več omenjena. Prvotna cerkev sv. Tomaža je stala malo nižje od sedanje, na slabem vlažnem terenu. Ker je bila premanjhna za vernike Novakov in Davče in v slabem stanju, se je leta 1758 začelo graditi na drugem mestu sedanjo cerkev, ki je bila leta 1762 posvečena kot zakramentalna. Takrat je duhovnija postala kaplanija in dobila prvega kaplana Tomaža Jurmana, ki jo je upravljal in je tudi bival v Novakih. Upravljal je Novaki in Davčo, dohovnija Novaki pa je postala kaplanija. Leta 1896 je bila kaplanija povišana na kuracijo, župnija pa je postala leta 1941. Vseh v Novakih bivajočih duhovnikov je bilo 22. Danes spada župnija Novaki pod dekanijo Idrija - Cerkno. Škofijski sedež za Primorsko pa je v Kopru, ki ga vodita škof msrg. Jurij Bizjak in upokojeni msrg. Metod Pirih kot pomožni škof. Zaradi pomanjkanja duhovnikov v Novakih nimamo več svojega župnika duhovnika. Župnija je sedaj upravljana iz župnije Cerkno. Ko je zadnji tu bivajoči duhovnik g. Joško Skok odšel iz Novakov, je najprej prevzel vodstvo župnik g. Janez Kobal, ki je več kot 9 let vodil župnije Cerkno, Novaki in Otalež, ter vse podružnice, ki spadajo pod župnijsko upravo Cerkno. Sedaj je g. Janez Kobal župnik v župniji Izola. Njega je nasledil g. Jožef Jakopič, ki je prej upravljal župnijo Šentviška gora na Tolminskem in tam tudi bival. V augustu 2010 leta je bil z dekretom g. Jožef Jakopič premeščen v župnijo Sočerga. Nasledila pa sta ga župnik g. Zoran Zornik, ki je prej upravjal župnijo Deskle in kaplan g. Foštjan Fegic, doma iz Šturij Ajdovščina, ki je bil leta 2010 posvečen za novomašnika. Ob premestitvah duhovnikov je bil g Boštjan Fegic premeščen v župnijo Bovec, nadomestil ga je g. kaplan Gašper Lišušček, ki je bil za kaplana v Postojni, g. Zoran Zornik je bil premeščen v župnijp Šturje pri Ajdovščini, nadomestil ga je g. Matej Kobal, iz župnije Otlica, doma iz Idrije. Po zadnji premestitvi l. 2018 je bil g. kaplan Gašper Lipušček premeščen v župnijo Dutovlje, od tam pa je v Cerkno za vikarja, duhovnega pomočnika prišel g. Bogdan Spacapan. Sedaj iz Cerknega upravljata župnijo Cerkno in pridružene župnije sedaj podružnice Novaki, Šebrelje, Jagršče, Otalež, Bukovo, Orehek, Jagršče in Police.